Zdaj govori Silvija Komočar v vlogi predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije

»Dogajalo se je, sploh v zadnjih letih, da smo postajali preveč zaščitniški do predšolskih otrok. Pedagogi, ki se ukvarjajo z gibalnim razvojem otrok, so na to že kar nekaj let opozarjali. In zato je bilo nujno, da se te zadeve tako eksplicitno zapišejo tudi v program, ki uokvirja delovanje vrtcev.«

»Trenutno to v vrtcih komaj uvajamo, se o njih strokovno pogovarjamo in iščemo načine, kako to tvegano igro zdaj umestiti v naše strokovno delo. Najprej se moramo vrtci otresti te t. i. prezaščitenosti. Pogovarjamo se o tem, kaj je tvegana igra in kaj je nevarnost, najprej moramo to razčistiti.«

»Dogajalo se je, sploh v zadnjih letih, da smo postajali preveč zaščitniški do predšolskih otrok. Pedagogi, ki se ukvarjajo z gibalnim razvojem otrok, so na to že kar nekaj let opozarjali.«

»Pri nekaterih vzgojiteljicah se je tvegana igra odvijala bolj pogosto, nekje pa manj ali pa skoraj ne.«

»Trenutno to v vrtcih komaj uvajamo, se o njih strokovno pogovarjamo in iščemo načine, kako to tvegano igro zdaj umestiti v naše strokovno delo.«

»Morda se ta normativ 'plus dva' ne zdi zelo veliko. A ne govorimo o dveh otrocih, ampak o zelo številčnih skupinah, kjer otroci težje pridejo do izraza, tudi razvojne in čustvene potrebe se hitreje spregledajo, poleg tega sta zmanjšana tudi varnost in dobro počutje vseh v skupini.«

»Občina mora zagotoviti dovolj mest za vse otroke. Mislim, da ni prav, da rešujemo prostorsko stisko na račun otrok in zaposlenih.«

»Če vprašate nas s strokovnega stališča, ali plus dva ali ne, zagotovo rečemo ne.«

»Ja, včasih je bilo res tako, da so bile skupine natrpane, ampak živeli smo v drugih časih.«

»Zasebni vrtci dopolnjujejo javni sistem in seveda imajo pri tem pomembno vlogo.«

»Pomembno se nam zdi, da otroci ne gredo kar v neke začasne prostore, ki niso primerni in ustrezni za izvajanje predšolske vzgoje, ampak da gre res za vrtčevsko okolje.«